Dihanje pomembno vpliva na centralni živčni sistem (CNS) preko različnih fizioloških in psiholoških mehanizmov. Ta praksa, ki vključuje tehnike, kot je počasno in globoko dihanje, dokazano aktivira parasimpatični živčni sistem (PNS), spodbuja sprostitev in zmanjšuje odzive na stres.
Mehanizmi vpliva
1. Aktivacija avtonomnega živčnega sistema:
Tehnike dihanja spreminjajo aktivnost avtonomnega živčnega sistema, zlasti krepijo parasimpatične funkcije. Ta premik lahko povzroči povečano variabilnost srčnega utripa (HRV) in respiratorno sinusno aritmijo, ki sta pokazatelja bolj odpornega sistema za odziv na stres[1][7]. Z zavestnim nadzorom dihalnih vzorcev lahko posamezniki zmanjšajo aktivacijo simpatičnega živčnega sistema, povezano z odzivom "boj ali beg", s čimer spodbujajo stanje miru in varnosti[3][6].
2. Modulacija možganske aktivnosti:
Raziskave kažejo, da lahko dihanje spremeni vzorce možganske aktivnosti. Študije EEG na primer kažejo povečanje aktivnosti alfa možganskih valov in zmanjšanje theta valov med počasnimi dihalnimi vajami, kar kaže na izboljšano sprostitev in kognitivno funkcijo[1][2]. Funkcionalne MRI študije so odkrile povečano aktivnost v različnih predelih možganov, vključno s prefrontalnim korteksom in limbičnimi strukturami, ki so ključne za čustveno regulacijo in kognitivno obdelavo[1][5].
3. Regulacija stresnega hormona:
Ukvarjanje z dihanjem lahko zniža raven stresnih hormonov, kot sta kortizol in epinefrin. To zmanjšanje pomaga ublažiti simptome, povezane z anksioznostjo, depresijo in odzivi na travme, tako da umiri amigdalo – predel možganov, ki je vključen v čustveno obdelavo[4][5]. Posledično lahko posamezniki občutijo izboljšano čustveno zdravje, boljšo osredotočenost in večji občutek dobrega počutja[3][5].
Psihološke koristi
Dihanje ne vpliva samo na fiziološka stanja, ampak tudi poveča psihološko odpornost. Zdravniki pogosto poročajo o občutkih povečanega ugodja, sproščenosti in budnosti po sejah. Poleg tega lahko dihanje prispeva k čustvenemu zdravljenju, tako da posameznikom omogoči učinkovitejšo predelavo travme in zmanjša negativne simptome duševnega zdravja, kot sta anksioznost in depresija [2][3][5].
Zaključek
Če povzamemo, dihanje služi kot močno orodje za vplivanje na centralni živčni sistem s spodbujanjem avtonomnega ravnovesja, modulacijo možganske aktivnosti in uravnavanjem stresnih hormonov. Te spremembe vodijo do izboljšane čustvene regulacije in splošnega psihološkega dobrega počutja, zaradi česar je dihanje dragocena praksa za obvladovanje stresa in izboljšanje duševnega zdravja.
Citati:[1] https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC6137615/
[2] https://www.frontiersin.org/journals/human-neuroscience/articles/10.3389/fnhum.2018.00353/full
[3] https://www.webmd.com/balance/what-is-breathwork
[4] https://www.carolinafnc.com/post/breathing-and-the-brain
[5] https://www.theguesthouseocala.com/how-does-breathwork-regulate-the-central-nervous-system/
[6] https://www.o2x.com/the-power-of-breath-exploring-breathwork-and-its-connection-to-the-central-nervous-system/
[7] https://www.nature.com/articles/s41598-022-27247-y
[8] https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC6070065/
[9] https://www.diva-portal.org/smash/get/diva2:1784515/FULLTEXT01.pdf